Tudi v letošnjem decembru smo na OŠ Renče pripravili BRALNI TABOR, s katerim smo želeli učence od 2. do 9. razreda spodbuditi k branju, doživljanju, improvizaciji in druženju. Potekal je v četrtek, 15. 12. 2016 in se z dobro knjigo v roki podaljšal v spanje v šoli. Vseh udeležencev od 2. do 9. razreda je bilo 102, prenočilo pa jih je 68. Pri organizaciji in izvedbi je sodelovalo 12 strokovnih delavcev.
Dejavnosti so se pričele ob 16.00, ko smo si za izhodišče vsi skupaj ugledali kratek animirani film Christmas is everywhere (Božič je povsod) in poklepetali z ustvarjalko, gospo Jano Korečič. Otroci so bili navdušeni nad filmčkom in predvsem procesom priprave tega animiranega filma v tehniki stop motion, ki ga je ustvarjalka z lutkami, hišico in predvsem svojo pozitivno energijo prenesla na vse nas. Sledile smo impro delavnice po mešanih skupinah in kratek nastop z veliko smeha.
Mlajši otroci pa so med tem časom poslušali Zvezdico zaspanko, potem pa izdelovali rakete za na Luno. Deklice so imele frizerski salon, v katerem so njihovi laski postali celo zlati. Sledil je čaj in piškoti ter nočni pohod z lanternicami. Mlajši so opazovali nočno nebo s teleskopom in iskali Zvezdico zaspanko ter Botra Mesca, večji otroci pa so se sprehodili pod zvezdami. Ob 19.00 smo se vsi nočni pohodniki srečali pod novoletno jelko sredi Trga v Renčah in zapeli nekaj novoletnih prazničnih pesmi.
Mlajši otroci so odšli domov, starejši pa na večerjo v šolsko jedilnico, kjer nas je pričakal kuhar Iztok s slastno pašto. V jedilnici smo izvedli tudi meritve hrupa in se vsi skupaj strinjali, da bo potrebno v prihodnje povzročati manj hrupa v jedilnici, da se lahko človek v miru naje.
Sledil je večer družabnih iger, kjer smo se posedli po tleh zgornje avle in nekaj učilnic. Potem pa so se naše učilnice spremenile v sobe, polne spalnih vreč, knjig, medvedkov in smeha. Učitelji smo otrokom prebrali pravljice za lahko noč, potem pa smo se dolgo v noč brali vsak svojo najljubšo knjigo. Tudi spanec je počasi prišel, zelo počasi …
Ker se po jutru dan pozna, smo ga začeli z jutranjo telovadbo in učiteljem Goranom ob 6.15. Ta del Bralnega tabora je povzročil največ grdih pogledov, ampak – kar je treba, ni težko.
Počasi so se sobe spet spremenile v učilnice, spalne vreče so izginile, prišli so še otroci, ki se letos niso udeležili bralnega tabora in malo zavidljivo opazovali zadnje sledi pestrega popoldneva in noči.
Ostala pa je lepa izkušnja nas vseh – utrinek, ki se vtisne v spomin, ko šola ni več po pravilu nadležna, ampak postane prijetna.
Mojca Saksida
OŠ Renče